
07 / PROJEKTI
TEAMFORADRIS
TEAMFORADRIS
Fotografija: Borut Furlan
Fotografija: Borut Furlan
45°29′17.5″N 13°35′01.0″E
45°29′17.5″N 13°35′01.0″E
45°29′17.5″N 13°35′01.0″E
V projektu TEAMFORADRIS Zavod YouSea z mednarodnimi partnerji išče rešitve za trajnostno akvakulturo v jadransko-jonski regiji. Osredotočamo se na zmanjševanje množičnih poginov sredozemske klapavice (Mytilus galloprovincialis) in izboljšanje varstvenega statusa morske trave pozejdonke (Posidonia oceanica). Z raziskavami, digitalnimi tehnologijami in pilotnimi preizkusi razvijamo načine za boljše spremljanje morskega okolja ter gojenje školjk, tudi na strukturi Mytilus v Morski oazi. Projekt podpira Program Interreg IPA ADRION.
V projektu TEAMFORADRIS Zavod YouSea z mednarodnimi partnerji išče rešitve za trajnostno akvakulturo v jadransko-jonski regiji. Osredotočamo se na zmanjševanje množičnih poginov sredozemske klapavice (Mytilus galloprovincialis) in izboljšanje varstvenega statusa morske trave pozejdonke (Posidonia oceanica). Z raziskavami, digitalnimi tehnologijami in pilotnimi preizkusi razvijamo načine za boljše spremljanje morskega okolja ter gojenje školjk, tudi na strukturi Mytilus v Morski oazi. Projekt podpira Program Interreg IPA ADRION.
V projektu TEAMFORADRIS Zavod YouSea z mednarodnimi partnerji išče rešitve za trajnostno akvakulturo v jadransko-jonski regiji. Osredotočamo se na zmanjševanje množičnih poginov sredozemske klapavice (Mytilus galloprovincialis) in izboljšanje varstvenega statusa morske trave pozejdonke (Posidonia oceanica). Z raziskavami, digitalnimi tehnologijami in pilotnimi preizkusi razvijamo načine za boljše spremljanje morskega okolja ter gojenje školjk, tudi na strukturi Mytilus v Morski oazi. Projekt podpira Program Interreg IPA ADRION.
Namen in cilji projekta
Namen in cilji projekta
V projektu TEAMFORADRIS si prizadevamo izboljšati upravljanje ribogojstva in akvakulture v Jadransko-Jonskem morju z inovativnimi pristopi. Ključni cilj projekta je zmanjšati umrljivost školjk klapavic (Mytilus galloprovincialis) in izboljšati varstveni status morske trave pozejdonke (Posidonia oceanica), s čimer bomo prispevali k varovanju morskih ekosistemov in omogočili trajnostno proizvodnjo morske hrane. Projekt TEAMFORADRIS bo s pomočjo raziskav, digitalnih tehnologij in pilotnih akcij izboljšal spremljanje in upravljanje ribogojskih območij v regiji ADRION. Ključni rezultati projekta bodo vključevali zbirko dobrih praks, protokole za trajnostno gojenje školjk ter rešitve za spremljanje stanja morja in ekosistemov.
V projektu TEAMFORADRIS si prizadevamo izboljšati upravljanje ribogojstva in akvakulture v Jadransko-Jonskem morju z inovativnimi pristopi. Ključni cilj projekta je zmanjšati umrljivost školjk klapavic (Mytilus galloprovincialis) in izboljšati varstveni status morske trave pozejdonke (Posidonia oceanica), s čimer bomo prispevali k varovanju morskih ekosistemov in omogočili trajnostno proizvodnjo morske hrane. Projekt TEAMFORADRIS bo s pomočjo raziskav, digitalnih tehnologij in pilotnih akcij izboljšal spremljanje in upravljanje ribogojskih območij v regiji ADRION. Ključni rezultati projekta bodo vključevali zbirko dobrih praks, protokole za trajnostno gojenje školjk ter rešitve za spremljanje stanja morja in ekosistemov.
Predstavitev problema
Predstavitev problema
Projekt TEAMFORADRIS se osredotoča na pereče okoljske izzive, s katerimi se soočajo obalni in morski ekosistemi Jadranskega morja.
Projekt TEAMFORADRIS se osredotoča na pereče okoljske izzive, s katerimi se soočajo obalni in morski ekosistemi Jadranskega morja.
Ta regija je izjemno bogata z naravno in kulturno dediščino, ki sta tesno povezani s Sredozemskim morjem. Vendar pa intenzivna človeška dejavnost, podnebne spremembe in pomanjkanje zaščitnih ukrepov ogrožajo celovitost teh ekosistemov in biotsko raznovrstnost, kar ima neposredne posledice tako za okolje kot za ljudi, ki so od teh naravnih virov odvisni.
V projektu zato obravnavamo dve vrsti, ki se srečujeta z vedno večjimi izzivi; sredozemska klapavica in morska trava pozejdonka.
Ta regija je izjemno bogata z naravno in kulturno dediščino, ki sta tesno povezani s Sredozemskim morjem. Vendar pa intenzivna človeška dejavnost, podnebne spremembe in pomanjkanje zaščitnih ukrepov ogrožajo celovitost teh ekosistemov in biotsko raznovrstnost, kar ima neposredne posledice tako za okolje kot za ljudi, ki so od teh naravnih virov odvisni.
V projektu zato obravnavamo dve vrsti, ki se srečujeta z vedno večjimi izzivi; sredozemska klapavica in morska trava pozejdonka.
Sredozemska klapavica
Mytilus galloprovincialis
Sredozemska klapavica
Mytilus galloprovincialis

Fotografija: Borut Furlan
Sredozemska klapavica je ena izmed ključnih vrst v sredozemski akvakulturi. Predstavlja pomemben vir dohodka za lokalne skupnosti, ustvarja delovna mesta in podpira prehransko varnost. Ohranitev stabilne in zdrave populacije školjk je zato ključna za gospodarsko blaginjo regije.
Prav tako pa ima pomembno ekološko vlogo. Kot odlični naravni filtratorji imajo klapavice ključno vlogo pri ohranjanju kakovosti in prosojnosti vode, saj iz vodnega stolpca odstranjujejo organski material in druge delce. Poleg tega njihove lupine ustvarjajo življenjski prostor za različne manjše morske organizme, kar spodbuja biodiverziteto in s tem stabilnost ekosistema. Zmanjšanje samočistilne sposobnosti morja zaradi zmanjševanja števila klapavic ter drugih školjk v obalnih ekosistemih bi lahko privedlo do slabše kakovosti morske vode in s tem zmanjšanja odpornosti obalnih območij.
Sredozemska klapavica je ena izmed ključnih vrst v sredozemski akvakulturi. Predstavlja pomemben vir dohodka za lokalne skupnosti, ustvarja delovna mesta in podpira prehransko varnost. Ohranitev stabilne in zdrave populacije školjk je zato ključna za gospodarsko blaginjo regije.
Prav tako pa ima pomembno ekološko vlogo. Kot odlični naravni filtratorji imajo klapavice ključno vlogo pri ohranjanju kakovosti in prosojnosti vode, saj iz vodnega stolpca odstranjujejo organski material in druge delce. Poleg tega njihove lupine ustvarjajo življenjski prostor za različne manjše morske organizme, kar spodbuja biodiverziteto in s tem stabilnost ekosistema. Zmanjšanje samočistilne sposobnosti morja zaradi zmanjševanja števila klapavic ter drugih školjk v obalnih ekosistemih bi lahko privedlo do slabše kakovosti morske vode in s tem zmanjšanja odpornosti obalnih območij.

Fotografija: Irena Fonda
Vendar pa se v zadnjih letih gojitelji klapavic v Sredozemlju soočajo z množičnimi pogini školjk. Povečane temperature morja povzročajo fiziološki stres, zmanjšujejo odpornost na patogene in povzročajo pomanjkanje kisika v vodi. Prav tako školjke ogrožajo druge agresivne vrste, kot sta tunikat Clavelina sp. (najverjetneje C. oblonga), ki je začela preraščati nasade klapavic, s čimer fizično ovira njihovo rast ter z njimi tekmuje za hrano in kisik. Prav tako se je začel množično pojavljati plenilski ploski črv Stylochus mediterraneus, ki se skriva med prostori, ki jih ustvarjajo kolonije tunikata, ter učinkovito plenij klapavice. Vendar pa so za školjkarje velika nadloga tudi orade, ki se s klapavicami prehranjujejo in lahko poplenijo celotne nasade.
Vendar pa se v zadnjih letih gojitelji klapavic v Sredozemlju soočajo z množičnimi pogini školjk. Povečane temperature morja povzročajo fiziološki stres, zmanjšujejo odpornost na patogene in povzročajo pomanjkanje kisika v vodi. Prav tako školjke ogrožajo druge agresivne vrste, kot sta tunikat Clavelina sp. (najverjetneje C. oblonga), ki je začela preraščati nasade klapavic, s čimer fizično ovira njihovo rast ter z njimi tekmuje za hrano in kisik. Prav tako se je začel množično pojavljati plenilski ploski črv Stylochus mediterraneus, ki se skriva med prostori, ki jih ustvarjajo kolonije tunikata, ter učinkovito plenij klapavice. Vendar pa so za školjkarje velika nadloga tudi orade, ki se s klapavicami prehranjujejo in lahko poplenijo celotne nasade.
Točnih razlogov za masovni pogin klapavic v Sredozemlju še ne poznamo. Verjetno pogin povzročajo različni vzroki v različnih delih Sredozemlja. Gotovo ni kriv le en vzrok, temveč medsebojno delovanje različnih stresorjev, ki imajo kumulativni negativni vpliv na odpornost in preživetje klapavic.
Točnih razlogov za masovni pogin klapavic v Sredozemlju še ne poznamo. Verjetno pogin povzročajo različni vzroki v različnih delih Sredozemlja. Gotovo ni kriv le en vzrok, temveč medsebojno delovanje različnih stresorjev, ki imajo kumulativni negativni vpliv na odpornost in preživetje klapavic.

Fotografija: Irena Fonda
Pozejdonka
Posidonia oceanica
Pozejdonka
Posidonia oceanica
Morska trava pozejdonka tvori obsežne podvodne travnike, ki so ključni za stabilnost obalnih ekosistemov v Sredozemlju. Obširni travniki pozejdonke nudijo življenjski prostor številnim vrstam rib in nevretenčarjev. Zdravje travnikov pozejdonke pa je neposredno povezano tudi z dobrobitjo obalnih skupnosti. Morske trave iz vode vežejo ogljikov dioksid, kar pripomore k blaženju podnebnih sprememb. Prav tako delujejo kot naravna zaščita obal, saj umirjajo delovanje valov in ščitijo obrežja mest pred erozijo. Ustvarjajo priložnosti za ekoturizem, rekreacijo in izobraževanje o pomenu morskega okolja, s čimer krepijo lokalno gospodarstvo in kakovost življenja.
Vendar pa je pozejdonka, tako kot vse vrste morskih cvetnic, izjemno občutljiva na vplive človeških dejavnosti, kot so sidranje, onesnaževanje in klimatske spremembe. V slovenskem morju se vrsta pojavlja le na eni lokaciji, njene zaplate pa se z leti krčijo.
Morska trava pozejdonka tvori obsežne podvodne travnike, ki so ključni za stabilnost obalnih ekosistemov v Sredozemlju. Obširni travniki pozejdonke nudijo življenjski prostor številnim vrstam rib in nevretenčarjev. Zdravje travnikov pozejdonke pa je neposredno povezano tudi z dobrobitjo obalnih skupnosti. Morske trave iz vode vežejo ogljikov dioksid, kar pripomore k blaženju podnebnih sprememb. Prav tako delujejo kot naravna zaščita obal, saj umirjajo delovanje valov in ščitijo obrežja mest pred erozijo. Ustvarjajo priložnosti za ekoturizem, rekreacijo in izobraževanje o pomenu morskega okolja, s čimer krepijo lokalno gospodarstvo in kakovost življenja.
Vendar pa je pozejdonka, tako kot vse vrste morskih cvetnic, izjemno občutljiva na vplive človeških dejavnosti, kot so sidranje, onesnaževanje in klimatske spremembe. V slovenskem morju se vrsta pojavlja le na eni lokaciji, njene zaplate pa se z leti krčijo.

Fotografija: Ciril Mlinar-Cic
Skupni izzivi in nujnost trajnostnih rešitev
Skupni izzivi in nujnost trajnostnih rešitev
Školjke klapavice in morska trava Posidonia oceanica sta ključni za ohranjanje zdravja morskih ekosistemov, vendar se zaradi naraščajočih pritiskov hitro soočata z izgubo vitalnosti.
Školjke klapavice in morska trava Posidonia oceanica sta ključni za ohranjanje zdravja morskih ekosistemov, vendar se zaradi naraščajočih pritiskov hitro soočata z izgubo vitalnosti.
Školjke klapavice in morska trava Posidonia oceanica sta ključni za ohranjanje zdravja morskih ekosistemov, vendar se zaradi naraščajočih pritiskov hitro soočata z izgubo vitalnosti.
Projekt TEAMFORADRIS predstavlja projekt organizacij jadranskih držav, ki bomo skupaj iskali celostne rešitve za obnovo naravnih ekosistemov, trajnostno rabo virov in zaščito biotske raznovrstnosti, s poudarkom na ciljnima vrstama. Ta povezava omogoča izmenjavo znanja, izkušenj in dobrih praks med državami, kar je ključno za učinkovito soočanje z izzivi na mednarodni ravni. Namen projekta je torej vzpostaviti bolj uravnoteženo in trajnostno prostorsko organizacijo, ki bo prispevala k ohranjanju naravne dediščine in dolgoročni blaginji tako okolja kot lokalnih skupnosti.
Projekt TEAMFORADRIS predstavlja projekt organizacij jadranskih držav, ki bomo skupaj iskali celostne rešitve za obnovo naravnih ekosistemov, trajnostno rabo virov in zaščito biotske raznovrstnosti, s poudarkom na ciljnima vrstama. Ta povezava omogoča izmenjavo znanja, izkušenj in dobrih praks med državami, kar je ključno za učinkovito soočanje z izzivi na mednarodni ravni. Namen projekta je torej vzpostaviti bolj uravnoteženo in trajnostno prostorsko organizacijo, ki bo prispevala k ohranjanju naravne dediščine in dolgoročni blaginji tako okolja kot lokalnih skupnosti.
Projekt TEAMFORADRIS predstavlja projekt organizacij jadranskih držav, ki bomo skupaj iskali celostne rešitve za obnovo naravnih ekosistemov, trajnostno rabo virov in zaščito biotske raznovrstnosti, s poudarkom na ciljnima vrstama. Ta povezava omogoča izmenjavo znanja, izkušenj in dobrih praks med državami, kar je ključno za učinkovito soočanje z izzivi na mednarodni ravni. Namen projekta je torej vzpostaviti bolj uravnoteženo in trajnostno prostorsko organizacijo, ki bo prispevala k ohranjanju naravne dediščine in dolgoročni blaginji tako okolja kot lokalnih skupnosti.
Sodelujoči partnerji
Sodelujoči partnerji

Vodilni partner: Municipality of Cagnano Varano -IT
Vodilni partner: Municipality of Cagnano Varano -IT
Projektni partnerji:
Projektni partnerji:
P2: WINGS ICT SOLUTIONS SA - EL
P3: University of Sarajevo - BA
P4: Albanian Center for Sustainable Development - AL
P5: Agency for Sustainable Development - AL
P6: Libera Università del Mediterraneo (LUM) - IT
P7: University of Thessaly - EL
P8: B. solutions - ME
P9: YouSea Institute for Marine Biodiversity Preservation - SI
P10: PLATFORMA 22 d.o.o - HR
P2: WINGS ICT SOLUTIONS SA - EL
P3: University of Sarajevo - BA
P4: Albanian Center for Sustainable Development - AL
P5: Agency for Sustainable Development - AL
P6: Libera Università del Mediterraneo (LUM) - IT
P7: University of Thessaly - EL
P8: B. solutions - ME
P9: YouSea Institute for Marine Biodiversity Preservation - SI
P10: PLATFORMA 22 d.o.o - HR
Pridruženi partnerji:
Pridruženi partnerji:
Mar in co, podvodna dela, d.o.o. - SL
Qendra per Zhvillim Komunitar - AL
Gruppo di Azione Locale Gargano Agenzia di Sviluppo soc. cons arl - IT
Mar in co, podvodna dela, d.o.o. - SL
Qendra per Zhvillim Komunitar - AL
Gruppo di Azione Locale Gargano Agenzia di Sviluppo soc. cons arl - IT

Sledite projektu TEAMFORADRIS na družbenih omrežjih:
Sledite projektu TEAMFORADRIS na družbenih omrežjih:
Linkedin: Teamforadris
Linkedin: Teamforadris
Vrednost projekta:
1.499.872,36 EUR
Vrednost projekta:
1.499.872,36 EUR
Vrednost projekta:
1.499.872,36 EUR
Vrednost projekta:
1.499.872,36 EUR
Interreg sofinanciranje projekta:
1.274.891,49 EUR
Interreg sofinanciranje projekta:
1.274.891,49 EUR
Interreg sofinanciranje projekta:
1.274.891,49 EUR
Interreg sofinanciranje projekta:
1.274.891,49 EUR
Interreg sofinanciranje dela Zavoda YouSea:
110.450,00 EUR
Interreg sofinanciranje dela Zavoda YouSea:
110.450,00 EUR
Interreg sofinanciranje dela Zavoda YouSea:
110.450,00 EUR
Interreg sofinanciranje dela Zavoda YouSea:
110.450,00 EUR
Trajanje projekta:
36 mesecev
Trajanje projekta:
36 mesecev
Trajanje projekta:
36 mesecev
Trajanje projekta:
36 mesecev
Začetek projekta:
01.09.2024
Začetek projekta:
01.09.2024
Začetek projekta:
01.09.2024
Začetek projekta:
01.09.2024
Zaključek projekta:
31.08.2027
Zaključek projekta:
31.08.2027
Zaključek projekta:
31.08.2027
Zaključek projekta:
31.08.2027
Dogodki TEAMFORADRIS
Dogodki TEAMFORADRIS
Dogodki TEAMFORADRIS

8. 6. 2026
TEAMFORADRIS NATIONAL EVENT
TEAMFORADRIS NATIONAL EVENT
Več informacij

21. 5. 2026 – 24. 5. 2026
INTERNAUTICA 2026
INTERNAUTICA 2026
Več informacij

15. 4. 2026
Mednarodna joint networking and matchmaking konferenca v Puli
Mednarodna joint networking and matchmaking konferenca v Puli
Več informacij

18. 3. 2026
NAPOVED - REMEDIES Dan odprtih vrat slovenske lokacije pilotnih aktivnosti
NAPOVED - REMEDIES Dan odprtih vrat slovenske lokacije pilotnih aktivnosti
Več informacij

1. 2. 2026 – 28. 2. 2026
Projekt TEAMFORADRIS razkriva prve ugotovitve o množičnih poginih klapavic v Jadranu
Projekt TEAMFORADRIS razkriva prve ugotovitve o množičnih poginih klapavic v Jadranu
Več informacij

31. 1. 2026 – 2. 2. 2026
Vrnitev ekipe YouSea iz sejma boot Düsseldorf
Vrnitev ekipe YouSea iz sejma boot Düsseldorf
Več informacij

16. 1. 2026
Zavod YouSea se odpravlja na “Love Your Ocean” v sklopu svetovno znanega navtičnega sejma v Düsseldorfu
Zavod YouSea se odpravlja na “Love Your Ocean” v sklopu svetovno znanega navtičnega sejma v Düsseldorfu
Več informacij

26. 8. 2025
Snemanje kampanje ozaveščanja v okviru projekta teamforadris
Snemanje kampanje ozaveščanja v okviru projekta teamforadris
Več informacij

10. 6. 2025
Vzorčenje klapavic v okviru projekta teamforadris se nadaljuje
Vzorčenje klapavic v okviru projekta teamforadris se nadaljuje
Več informacij

17. 9. 2024
Opazili smo množični pogin školjk klapavic in odvzeli vzorce
Opazili smo množični pogin školjk klapavic in odvzeli vzorce
Več informacij

1. 9. 2024
Začetek projekta TeamForAdris
Začetek projekta TeamForAdris
Več informacij
Novice TEAMFORADRIS
Novice TEAMFORADRIS

Zavod YouSea je aktivno sodeloval na mednarodni konferenci Aquaculture Europe 2026 v Ljubljani
Zavod YouSea je aktivno sodeloval na mednarodni konferenci Aquaculture Europe 2026 v Ljubljani
Več informacij

MYTILUS: iščemo rešitev za zmanjšanje množičnih poginov klapavic na večji globini morja
MYTILUS: iščemo rešitev za zmanjšanje množičnih poginov klapavic na večji globini morja
Več informacij

Svetovni dan oceanov v znamenju trajnostnega gojenja školjk in varovanja Jadranskega morja
Svetovni dan oceanov v znamenju trajnostnega gojenja školjk in varovanja Jadranskega morja
Več informacij

Uspešno izveden Dan odprtih vrat projekta REMEDIES v Marini Izola
Uspešno izveden Dan odprtih vrat projekta REMEDIES v Marini Izola
Več informacij

Vrnitev ekipe YouSea iz sejma boot Düsseldorf
Vrnitev ekipe YouSea iz sejma boot Düsseldorf
Več informacij

Zavod YouSea na največjem navtičnem sejmu na svetu – boot Düsseldorf
Zavod YouSea na največjem navtičnem sejmu na svetu – boot Düsseldorf
Več informacij
NOVIČNIK
Ostani blizu morja
Ostani blizu morja
Prijavi se s svojim e-poštnim naslovom in prejmi naše novice ter obvestila.
Prijavi se s svojim e-poštnim naslovom in prejmi naše novice ter obvestila.