Pri rednih vzorčenjih v naši podvodni strukturi in našem gojitvenem polju nad njo opazili, da je letos zelo malo mladih klapavic in da je med tistimi, ki smo jih opazili veliko mrtvih.
Po pogovoru z našim školjkarjem Perotom, ki dela v školjkarstvu že preko 50 let, smo se prepričali, da tudi on že več kot mesec dni opaža nenavadno veliko število mrtvih klapavic in to celo do take mere, da je po njegovih besedah nemogoče več delati kot školjkar in da česa takega še ni videl.
Tudi ribogojec in biolog Fabio Clementi iz RIBOGOJNICA FONDA je rekel, da pod vodo na mrežah opaža, da so majhne školjke, ki se držijo mrež šibke in da odpadejo že samo, če jih rahlo podrsaš z roko, kar je zelo nenavadno, saj se običajno izrazito močno držijo mrež ter, da je med temi školjkami in tudi tistimi, ki so pritrjene na plovkah po celi ribogojnici tudi veliko odprtih in mrtvih školjk.
Po pregledu literature in pogovoru z uradno veterinarko Risvito Sitar, višjo strokovno sodelavko na področju zdravstvenega varstva rib in školjk iz Veterinarske fakultete, ter Andrejo Ramsak, raziskovalko iz Morske biološke postaje Piran, smo ugotovili, da tudi iz več drugih krajev po Evropi poročajo o veliki smrtnosti oziroma množičnih poginih školjk klapavic v morju in da razlog za to ni povsem pojasnjem.
Školjke, ki so ena najbolj trajnostnih pridelav hrane na svetu, so še posebej v zadnjih letih zelo prizadete zaradi plenilskih orad, ki školjkarjem pojedo velik del pridelka, pa plaščarjev, ki se pri nas pojavljajo že nekaj let in skoraj v celoti prekrivajo šope školjk in jih s tem dušijo in z njimi tekmujejo za hrano. Ugotavljamo pa, da se v zadnjem času se je pojavila tudi nova vrste vrtinčarjev, ki školjke napadajo oziroma plenijo, vse to v kombinaciji izrazito visokih temperatur in ni izključen tudi še kakšen drug razlog, kot je na primer bakterijska, virusna ali parazitska bolezen (kot se je to ugotovilo pri leščurjih).
Tako opažanje je za biodiverziteto v morju zelo pomembno zato smo se v Zavodu odločili, da školjke vzorčimo in jih pošljemo na histološko in patološko preizkavo v laboratorij Inštituta za patologijo, divjad, rib in čebel Veterinarske Fakultete. Tam je predstojnik je Mitja Gombač, ki jema veliko izkušenj z raziskovanjem bolezni pri školjkah klapavicah, saj je doktoriral iz te teme. Rosvita Sitar se je odzvala našemu pozivu in skupaj smo vzeli uradni vzorec školjk.
Na vzorčenje smo ugotovili, da je stanje prav dramatično in alarmantno. Iz ene “rešte”, tako v Istri imenujemp šop školjk, iz katere običajno dobimo po 25 do 30 kg školjk smo s težavo zbrali 50 živih školjk za vzorec.
Sedaj pa čakamo na izvid.
Zanimivo je bilo, da smo na dveh školjkah, ki sta bili odprti (torej mrtvi) a je bilo v niju še tkivo školjke opazili plenilske vrtinčajre.
HVALA našemu glavnemu sponzorju BAUHAUS Slovenija, ki podpira in omogoča naše delo.