45°29'17.5"N 13°35'01.0"E
Morska oaza
45°29'17.5"N 13°35'01.0"E
Morska oaza je prostor, kjer želimo morju nekaj vrniti
Pod morsko gladino morja v Piranskem zalivu ustvarjamo območje, v katerem se naseljujejo različni morski organizmi, nastajajo novi mikrohabitati, hkrati pa preizkušamo načine, kako bi lahko bila marikultura v prihodnosti bolj trajnostna in bolj povezana z naravnimi procesi v morju.
Morsko oazo danes sestavljajo štiri podvodne strukture: Morska oaza Piran · Cladocora · Neptun · Mytilus
Vsaka je drugačna in vsaka odgovarja na nekoliko drugačno raziskovalno vprašanje, skupaj pa tvorijo živ podvodni prostor, ki ga spremljamo, raziskujemo in razvijamo naprej.
-
![]()
Morska Oaza Piran
prva struktura v Morski oazi
-
![Cladocora]()
Cladocora
druga struktura v Morski oazi
-
![Neptun]()
Neptun
tretja struktura v Morski oazi
-
![Mytilus]()
Mytilus
četrta struktura v Morski oazi
projekt, ki ga je omogočilo podjetje Bauhaus Slovenija
Podjetje BAUHAUS Slovenija je glavni sponzor in partner Morske oaze ter Zavoda YouSea, ki je odločilno prispeval k temu, da je dolgoletna vizija postala resničnost.
Ko smo začeli razvijati idejo Morske oaze, nismo iskali zgolj financerja posamezne aktivnosti. Potrebovali smo partnerja, ki bi razumel, da gre za dolgoročen projekt, katerega rezultati nastajajo počasi – pod morsko gladino, skozi raziskovanje, spremljanje in leta razvoja.
Podjetje BAUHAUS Slovenija je v projektu prepoznal potencial in nam zaupal že v njegovih začetkih. Njihova podpora je omogočila izdelavo in postavitev prve strukture, ter nadaljnje širjenje Morske oaze v raziskovalno območje, kakršnega poznamo danes.
V celoti so omogočili nastanek prvih treh struktur – Morske oaze Piran, Cladocore in Neptuna – ter prispevali tudi sredstva za razvoj strukture Mytilus.
Ena od pomembnih idej, ki jih razvijamo v Morski oazi, je trajnostna večtrofična akvakultura. Namesto da bi na enem mestu gojili samo eno vrsto, povezujemo organizme, ki imajo v ekosistemu različne vloge. Nekateri filtrirajo vodo, drugi uporabljajo hranila, ki so že prisotna v okolju. Tako raziskujemo, kako lahko različne vrste sobivajo in skupaj ustvarjajo bolj uravnotežen sistem. Njene strukture ustvarjajo tudi nove trdne površine v okolju, kjer jih pogosto primanjkuje. Na njih se lahko naseljujejo školjke, spužve, alge, mnogoščetinci in številni drugi organizmi, med strukturami pa zatočišče najdejo tudi ribe in drugi prebivalci morja.
Prav zato je eden od glavnih namenov Morske oaze tudi ohranjanje biodiverzitete morja. Z vsako novo strukturo želimo ustvariti več prostora za življenje, več možnosti za naseljevanje organizmov in hkrati pridobiti nova znanja o tem, kako lahko človek posega v morsko okolje bolj premišljeno.
Do potankosti domišljen projekt in maketa za prvo podvodno strukturo sta nastala že pred 35 leti.
Ugo Fonda, biolog, potapljač in velik ljubitelj ter poznavalec morja, je idejo o morskem zatočišču začel razvijati že leta 1990. Bil je vizionar, ki je navduševal s svojimi številnimi drznimi idejami in jih z neumornim in nalezljivim entuziazmom spreminjal v resničnost.
Z izjemo te, ki mu je bila najbolj pri srcu: zgraditi podvodni park - morsko oazo, ki bi postala dom in zatočišče številnim morskim organizmom. Danes, še bolj kot pred leti, je postala izvedba celotnega, do vseh podrobnosti domišljenega projekta, nujna in pomembna, saj obremenitev morja zahtevajo iz leta v leto večji davek. Zato smo se v Zavodu YouSea odločili in idejo dodatno nadgradili z dodatnimi znanji s področja marikulture in jo tako uspeli izvesti.
VIZIJA IN POSLANSTVO
Na morsko dno smo postavili Morsko oazo Piran, na katero so se že v nekaj mesecih po njeni postavitvi pritrdili številni mladi morski organizmi.
Postala je inovativno gojišče morskih organizmov in dom ter varno zatočišče številnim izginjajočim vrstam rib, rakov, mehkužcev in drugih morskih organizmov, ki jim nerazgibano in zaradi vpliva človeka vsako leto manj primerno in bolj zamuljeno dno Piranskega zaliva, nudi vse manj ustreznih bivališč.
kako se je vse začelo…
O projektu
Morska oaza Piran, ima podobno vlogo kot naravni podvodni grebeni, ki jih v slovenskem morju in celem Severnem Jadranu skorajda ni. Povečuje obseg trdnega dna in s tem zagotavlja bivališča, skrivališča in zatočišča za morske organizme ter vpliva na ohranitev biotske pestrosti morja.
Vanjo je naseljujejo tudi številni mladi osebki komercialno zanimivih vrst, s čimer bo sčasoma vplivala tudi na trajnostno ribištvo in ribogojstvo in služila kot model za razvoj več trofične marikulture.
Vanjo se naseljujejo številni filtratorski organizmi, ki lokalno povečujejo samočistilno sposobnost morja in tako vplivajo na njegovo kakovost in regeneracijo. Številni od teh organizmov tvorijo lupinice iz kalcijevega karbonata in s tem zmanjšujejo količino toplogrednega plina CO2 tako v morju, kot tudi v atmosferi.
V obdobjih pomanjkanja kisika na morskem dnu, kar se je v preteklosti v Severnem Jadranu večkrat zgodilo, bo služila kot zatočišče in repopulacijsko jedro za ogrožene organizme. Morska oaza Piran nudi tudi izjemno priložnost za raziskovanje, opazovanje in izobraževanje.
Pridruži se nam tudi ti!
Tudi tebe vabimo k sodelovanju in podpori projekta Morske oaze, edinstvenega podvodnega gojišča in zatočišča za morske organizme v Piranskem zalivu.
S tem temeljnim projektom Zavoda YouSea, si želimo, da bi skupaj morju vrnili vsaj delček tistega, kar nam vsakodnevno daje že od nekdaj.
dokumentrani film o morski oazi Piran
Dokumentarni film RTV Slovenija 1 spremlja nastanek prve strukture, Morske oaze Piran, zahtevni potop in čudež življenja, ki se je vanjo naselilo že po nekaj dneh. »Že po treh dneh so prišle prve jate rib fratrov«, pravi biolog Lean Fonda. »Vsak potop je presenečenje, vedno odkriješ kaj novega«, dodaja soavtorica projekta dr. Irena Fonda.
spoznaj strukture v morski oazi
1.
Foto: Borut Furlan
Celotna sredstva za postavitev prve strukture je zagotovilo podjetje BAUHAUS Slovenija.
PRVA STRUKTURA - MORSKA OAZA PIRAN
MORSKO OAZAO PIRAN sestavljajo premišljeno oblikovani elementi iz betona z vstavljenimi apnenčastimi kamni. Beton in apnenec sta ekološko sprejemljiva in bosta svojemu namenu služila vsaj stoletje.
Strukturo sestavlja podstavek, na katerega je naloženih 5 rastnih plošč. Je 5,5 m široka, 3 m visoka in 3,5 m dolga.
V kratkem času so se nanjo naselili mnogi morski organizmi in že je začela služiti svojemu namenu.
2.
Foto: Borut Furlan
Celotna sredstva za postavitev druge strukture je zagotovilo podjetje BAUHAUS Slovenija.
druga strUKtura - CLADOCORA
Drugo strukturo smo poimenovali CLADOCORA, po jadranski kameni korali (Cladocora caespitosa), za katero upamo, da se bo, poleg drugih organizmov, pomembnih za gojenje – naselila na tej novi podvodni enoti.
Struktura Cladocora je velika 6,00 m x 2,15 m x 4,00 m. Sestavljena je iz osnovne nosilne plošče, ki bo položena na morsko dno, in več dodatnih plošč enakih dimenzij, namenjenih pritrjevanju morskih organizmov.
Celotna struktura je izdelana iz mrežastih železnih plošč z optimalno velikimi očesi – dovolj velikimi, da omogoča nemoten pretok sveže morske vode, bogate s kisikom in hranili, ter hkrati dovolj majhnimi, da preprečujejo vstop večjim plenilcem.
3.
Design skice: Boris Balant
Celotna sredstva za postavitev tretje strukture je zagotovilo podjetje BAUHAUS Slovenija.
TRETJA struKtura - NEPTUN
Tretjo strukturo smo poimenovali NEPTUN, po rimskem bogu morja, ki je v mitologiji vladar oceanov in vseh voda, po katerem je dobila ime tudi BAUHAUS-ova blagovna znamka Namakalni sistemi NEPTUN.
Struktura Neptun je zasnovana kot tridimenzionalna, prostorsko odprta oblika, ki posnema morfologijo morskega ježka. Sestavljena je iz stabilnega, naluknjanega podstavka s premerom 1,42 m, položenega na morsko dno, ter 3 m dolgih snemljivih rastnih palic »bodic« različnih oblik in iz različnih materialov (npr. železa, lesa, betona in trajne, prožnejše plastike).
Raznolikost materialov omogoča primerjavo njihovega vpliva na naseljevanje morskih organizmov, snemljivost bodic pa olajša rokovanje, pregled, vzdrževanje in znanstveno spremljanje razvoja združb, nabiranje. Med posameznimi bodicami je dovolj prostora za nemoten pretok sveže morske vode, bogate s kisikom in hranili, hkrati pa je razporeditev dovolj gosta, da omejuje dostop večjim plenilcem. Luknje v osrednjem delu podstavka služijo pritrjevanju bodic ter hkrati ustvarjajo zavetja in mikrohabitate, v katerih se lahko zadržujejo in skrivajo manjši morski organizmi.
4.
Design skice: Boris Balant
85% sredstev za postavitev četrte sstrukture je sofinanciranih iz projekta TEAMFORADRIS, preostalih 15% pa je zagotovilo podjetje BAUHAUS Slovenija.
Projekt podpira Program Interreg IPA ADRION v okviru Interreg sklada (Evropski regionalni razvojni sklad in IPA III)
četrta struKtura - mytilus
Četrto strukturo smo poimenovali MYTILUS, po sredozemski klapavici (Mytilus galloprovincialis), ključni filtratorski vrsti in pomembnemu indikatorju stanja morskega okolja.
Struktura je zasnovana kot modularna podvodna gojitvena struktura v obliki kocke dimenzij 4,2 × 4,2 × 4,2 m. Sestavljena je iz železnih nosilnih palic, na katere so pritrjene snemljive rastne vrvi, mrežice, košare in druge nosilne enote, namenjene pritrjevanju in rasti klapavic ter drugih morskih organizmov. Spodnja ploskev strukture je položena na morsko dno in prekriva 17,64 m² površine, preostali deli pa tvorijo prostorsko odprto konstrukcijo, ki omogoča večnivojsko naseljevanje organizmov. Razporeditev vrvi in mrežic je prilagojena tako, da zagotavlja nemoten pretok sveže morske vode, bogate s kisikom in hranili, hkrati pa omogoča enostavno rokovanje, vzdrževanje in pobiranje organizmov. Oprema je modularna, premična in po potrebi razstavljiva ali nadgradljiva, kar omogoča prilagajanje različnim raziskovalnim in okoljskim pogojem. Vsi deli strukture so izdelani iz inertnih, za morsko okolje primernih materialov (železo, beton, vrvi, odporna plastika, glina).
V projektu preučujemo nepojasnjene vzroke za množične pogine klapavic, struktura pa predstavlja pilotno rešitev za testiranje podvodnih gojitvenih sistemov kot možnega odziva na naraščajoče temperature morja in pritisk invazivnih vrst.
Skupaj za razširitev Morske oaze
nove strukture - SKUPINSKO ZBIRANJE SREDSTEV
V naslednji fazi želimo Morsko oazo razširiti in poleg obstoječih struktur na osnovi dosedanjih ugotovitev postaviti več različnih elementov, ki bodo skupaj imeli multiplikativni pozitivni učinek. Poleg svoje primarne vloge za razvoj več trofične marikulture, bodo te strukture, podobno kot naravni podvodni grebeni, lokalno pozitivno vplivale na ohranjanje biotske raznovrstnosti morja, povečale bodo obseg trdnega dna in s tem zagotavljale več bivališč za odrasle morske organizme in za njihove mladice, ter posledično vplivale na kakovost in regeneracijo morja.
Za dosego tega cilja začenjamo skupna zbiranja sredstev, s katerimi bomo skupaj zagotovili financiranje za postavitev novih struktur. Vabimo vse, ki jim je mar za naše morje, da se nam pridružijo, da bomo skupaj ustvarili trajen vpliv v dobro morja in ljudi.
5.
Design skice: Boris Balant
PETA STRUKTURA - DORIS
ZA POSTAVITEV STRUKTURE POTREBUJEMO:
19.740 eur
ZAGOTOVLJENO IMAMO:
6.500 eur
ZA DOSEGO CILJA POTREBUJEMO ŠE:
13.240 eur
Doris so že podprli:
Morska oaza Piran je prejemnica nagrade BIG SEE Product Design Award 2024 – zmagovalka v kategoriji Urbanizem in javno dobro.
Novice MORSKE OAZE PIRAN
