45°29'17.5"N 13°35'01.0"E
TEAMFORADRIS
Fotografija: Borut Furlan
NAMEN IN CILJI PROJEKTA
V projektu TEAMFORADRIS si prizadevamo izboljšati upravljanje ribogojstva in akvakulture v Jadransko-Jonskem morju z inovativnimi pristopi. Ključni cilj projekta je zmanjšati umrljivost školjk klapavic (Mytilus galloprovincialis) in izboljšati varstveni status morske trave pozejdonke (Posidonia oceanica), s čimer bomo prispevali k varovanju morskih ekosistemov in omogočili trajnostno proizvodnjo morske hrane. Projekt TEAMFORADRIS bo s pomočjo raziskav, digitalnih tehnologij in pilotnih akcij izboljšal spremljanje in upravljanje ribogojskih območij v regiji ADRION. Ključni rezultati projekta bodo vključevali zbirko dobrih praks, protokole za trajnostno gojenje školjk ter rešitve za spremljanje stanja morja in ekosistemov.
PREDSTAVITEV PROBLEMA
Projekt TEAMFORADRIS se osredotoča na pereče okoljske izzive, s katerimi se soočajo obalni in morski ekosistemi Jadranskega morja.
Ta regija je izjemno bogata z naravno in kulturno dediščino, ki sta tesno povezani s Sredozemskim morjem. Vendar pa intenzivna človeška dejavnost, podnebne spremembe in pomanjkanje zaščitnih ukrepov ogrožajo celovitost teh ekosistemov in biotsko raznovrstnost, kar ima neposredne posledice tako za okolje kot za ljudi, ki so od teh naravnih virov odvisni.
V projektu zato obravnavamo dve vrsti, ki se srečujeta z vedno večjimi izzivi; sredozemska klapavica in morska trava pozejdonka.
Fotografija: Irena Fonda
Fotografija: Borut Furlan
Sredozemska klapavica (Mytilus galloprovincialis)
Sredozemska klapavica je ena izmed ključnih vrst v sredozemski akvakulturi. Predstavlja pomemben vir dohodka za lokalne skupnosti, ustvarja delovna mesta in podpira prehransko varnost. Ohranitev stabilne in zdrave populacije školjk je zato ključna za gospodarsko blaginjo regije.
Prav tako pa ima pomembno ekološko vlogo. Kot odlični naravni filtratorji imajo klapavice ključno vlogo pri ohranjanju kakovosti in prosojnosti vode, saj iz vodnega stolpca odstranjujejo organski material in druge delce. Poleg tega njihove lupine ustvarjajo življenjski prostor za različne manjše morske organizme, kar spodbuja biodiverziteto in s tem stabilnost ekosistema. Zmanjšanje samočistilne sposobnosti morja zaradi zmanjševanja števila klapavic ter drugih školjk v obalnih ekosistemih bi lahko privedlo do slabše kakovosti morske vode in s tem zmanjšanja odpornosti obalnih območij.
Vendar pa se v zadnjih letih gojitelji klapavic v Sredozemlju soočajo z množičnimi pogini školjk. Povečane temperature morja povzročajo fiziološki stres, zmanjšujejo odpornost na patogene in povzročajo pomanjkanje kisika v vodi. Prav tako školjke ogrožajo druge agresivne vrste, kot sta tunikat Clavelina oblonga, ki je začela preraščati nasade klapavic, s čimer fizično ovira njihovo rast ter z njimi tekmuje za hrano in kisik. Prav tako se je začel množično pojavljati plenilski ploski črv Stylochus mediterraneus, ki se skriva med prostori, ki jih ustvarjajo kolonije tunikata, ter učinkovito plenijo klapavice. Vendar pa so za školjkarje velika nadloga tudi orade, ki se s klapavicami prehranjujejo in lahko poplenijo celotne nasade.
Točnih razlogov za masovni pogin klapavic v Sredozemlju še ne poznamo. Verjetno pogin povzročajo različni vzroki v različnih delih Sredozemlja. Gotovo ni kriv le en vzrok, temveč medsebojno delovanje različnih stresorjev, ki imajo kumulativni negativni vpliv na odpornost in preživetje klapavic.
Fotografija: Irena Fonda
Sodelujoči partnerji
Vodilni partner: Municipality of Cagnano Varano -IT
Projektni partnerji:
P2: WINGS ICT SOLUTIONS SA - EL
P3: University of Sarajevo - BA
P4: Albanian Center for Sustainable Development - AL
P5: Agency for Sustainable Development - AL
P6: Libera Università del Mediterraneo (LUM) - IT
P7: University of Thessaly - EL
P8: B. solutions - ME
P9: YouSea Institute for Marine Biodiversity Preservation - SI
P10: PLATFORMA 22 d.o.o - HR
Pridruženi partnerji:
Mar in co, podvodna dela, d.o.o. - SL
Qendra per Zhvillim Komunitar - AL
Gruppo di Azione Locale Gargano Agenzia di Sviluppo soc. cons arl - IT
Fotografija: Ciril Mlinar-Cic
Pozejdonka (Posidonia oceanica)
Morska trava pozejdonka tvori obsežne podvodne travnike, ki so ključni za stabilnost obalnih ekosistemov v Sredozemlju. Obširni travniki pozejdonke nudijo življenjski prostor številnim vrstam rib in nevretenčarjev. Zdravje travnikov pozejdonke pa je neposredno povezano tudi z dobrobitjo obalnih skupnosti. Morske trave iz vode vežejo ogljikov dioksid, kar pripomore k blaženju podnebnih sprememb. Prav tako delujejo kot naravna zaščita obal, saj umirjajo delovanje valov in ščitijo obrežja mest pred erozijo. Ustvarjajo priložnosti za ekoturizem, rekreacijo in izobraževanje o pomenu morskega okolja, s čimer krepijo lokalno gospodarstvo in kakovost življenja.
Vendar pa je pozejdonka, tako kot vse vrste morskih cvetnic, izjemno občutljiva na vplive človeških dejavnosti, kot so sidranje, onesnaževanje in klimatske spremembe. V slovenskem morju se vrsta pojavlja le na eni lokaciji, njene zaplate pa se z leti krčijo.
SKUPNI IZZIVI IN NUJNOST TRAJNOSTNIH REŠITEV
Školjke klapavice in morska trava Posidonia oceanica sta ključni za ohranjanje zdravja morskih ekosistemov, vendar se zaradi naraščajočih pritiskov hitro soočata z izgubo vitalnosti.
Projekt TEAMFORADRIS predstavlja projekt organizacij jadranskih držav, ki bomo skupaj iskali celostne rešitve za obnovo naravnih ekosistemov, trajnostno rabo virov in zaščito biotske raznovrstnosti, s poudarkom na ciljnima vrstama. Ta povezava omogoča izmenjavo znanja, izkušenj in dobrih praks med državami, kar je ključno za učinkovito soočanje z izzivi na mednarodni ravni. Namen projekta je torej vzpostaviti bolj uravnoteženo in trajnostno prostorsko organizacijo, ki bo prispevala k ohranjanju naravne dediščine in dolgoročni blaginji tako okolja kot lokalnih skupnosti.
VREDNOST PROJEKTA
1.499.872,36 EUR
INTERREG
SOFINANCIRANJE PROJEKTA
1.274.891,49 EUR
ZAČETEK PROJEKTA
01.09.2024
TRAJANJE PROJEKTA
36 mesecev
INTERREG
SOFINANCIRANJE DELA ZAVODA YOUSEA
110.450,00 EUR
ZAKLJUČEK PROJEKTA
31.08.2027
Literatura - Viri
Auguste, M. et al. (2020). Impact of nanoplastics on hemolymph immune parameters and microbiota composition in Mytilus galloprovincialis.
Avdelas, L. et al. (2021). The decline of mussel aquaculture in the European Union: causes, economic impacts and opportunities.
Balcıoğlu, E. (2016). Assessment of polycyclic aromatic hydrocarbons (PAHs) in mussels (Mytilus galloprovincialis) of Prince Islands, Marmara Sea.
Barange, M. et al. (2018). Impacts of climate change on fisheries and aquaculture.
Bebianno, M.J., & Serafim, M.A.P. (1998). Comparison of metallothionein induction in response to cadmium in the gills of the bivalve molluscs Mytilus galloprovincialis and Ruditapes decussatus.
Bihari, N. et al. (2007). PAH content, toxicity and genotoxicity of coastal marine sediments from the Rovinj area, Northern Adriatic, Croatia.
Bocchetti, R. et al. (2008). Seasonal variations of exposure biomarkers, oxidative stress responses and cell damage in the clams, Tapes philippinarum, and mussels, Mytilus galloprovincialis, from Adriatic Sea.
Bracchetti, L. et al. (2024). Mass Mortality Event of Mediterranean Mussels (Mytilus galloprovincialis) in the Middle Adriatic: Potential Implications of the Climate Crisis for Marine Ecosystems.
Carella, F. et al. (2015). Quantitative histopathology of the Mediterranean mussel (Mytilus galloprovincialis L.) exposed to the harmful dinoflagellate Ostreopsis cf. ovata.
CERES Case study. (n.d.). Mussels in the Mediterranean.
Détrée, C., & Gallardo-Escárate, C. (2018). Single and repetitive microplastics exposures induce immune system modulation and homeostasis alteration in the edible mussel Mytilus galloprovincialis.
Dumas, T. et al. (2024). Mixture effects of pharmaceuticals carbamazepine, diclofenac and venlafaxine on Mytilus galloprovincialis mussel probed by metabolomics and proteogenomics combined approach.
Flander-Putrle, V. et al. (2020). Možnosti za povečanje potenciala lokacij za marikulturo na obali in v slovenskem morju.
Galleni, L. et al. (1980). Stylochus mediterraneus (Turbellaria: Polycladida), Predator on the mussel Mytilus galloprovincialis.
Gazeau, F. et al. (2014). Impact of ocean acidification and warming on the Mediterranean mussel (Mytilus galloprovincialis).
Glad, T. et al. (2017). Comparison between resident and caged mussels: Polycyclic aromatic hydrocarbon accumulation and biological response.
Gorbi, S. et al. (2012). Biological effects of palytoxin-like compounds from Ostreopsis cf. ovata: A multibiomarkers approach with mussels Mytilus galloprovincialis.
Gorbi, S. et al. (2013). Effects of harmful dinoflagellate Ostreopsis cf. ovata exposure on immunological, histological and oxidative responses of mussels Mytilus galloprovincialis.
Lattos, A. et al. (2022). Are Marine Heatwaves Responsible for Mortalities of Farmed Mytilus galloprovincialis? A Pathophysiological Analysis of Marteilia Infected Mussels from Thermaikos Gulf, Greece.
Lima, I. et al. (2007). Biochemical responses of the marine mussel Mytilus galloprovincialis to petrochemical environmental contamination along the North-western coast of Portugal.
Lowe, D.M., & Fossato, V.U. (2000). The influence of environmental contaminants on lysosomal activity in the digestive cells of mussels (Mytilus galloprovincialis) from the Venice Lagoon.
Lupo, C. et al. (2020). Mortality of marine mussels Mytilus edulis and M. galloprovincialis: systematic literature review of risk factors and recommendations for future research.
Majnarić, D. et al. (2022). Susceptibility of invasive tunicates Clavelina oblonga to reduced seawater salinities.
Mandić, M. et al. (2024). Mass mortality of farmed mussels – a phenomenon without explanation?
Mejdoub, H. et al. (2017). Oxidative stress responses of the mussel Mytilus galloprovincialis exposed to emissary's pollution in coastal areas of Casablanca.
Mourgau, B. et al. (2002). Metallothionein concentration in the mussel Mytilus galloprovincialis as a biomarker of response to metal contamination: validation in the field.
Nesto, N. et al. (2004). Spatial and temporal variation of biomarkers in mussels (Mytilus galloprovincialis) from the Lagoon of Venice, Italy.
NIB - National Institute of Biology. (2018). Impact of environmental stress on mussel health and recruitment, and improvements in farming practices due to microplastics and climate changes. Retrieved from https://www.nib.si/mbp/en/projects/45-slovenian-research-agency/1117-impact-of-environmental-stress-on-mussel-health-and-recruitment-and-improvements-in-farming-practices-due-to-microplastics-and-climate-changes
Pagano, M. et al. (2020). Impact of Neonicotinoids to Aquatic Invertebrates—In Vitro Studies on Mytilus galloprovincialis: A Review.
Pampanin, D.M. et al. (2005). Physiological measurements from native and transplanted mussel (Mytilus galloprovincialis) in the canals of Venice. Survival in air and condition index.
Pampanin, D.M. et al. (2005). Susceptibility to oxidative stress of mussels (Mytilus galloprovincialis) in the Venice Lagoon (Italy).
Petrović, S. et al. (2001). Lysosomal membrane stability and metallothioneins in digestive gland of mussels (Mytilus galloprovincialis Lam.) as biomarkers in a field study.
Privileggio, D. et al. (2024). Field and laboratory observation of Mediterranean mussel Mytilus galloprovincialis predation by flatworm Stylochus mediterraneus.
Ramón, M. et al. (2006). Development of mussel (Mytilus galloprovincialis) seed from two different origins in a semi-enclosed Mediterranean Bay (N.E. Spain).
Ramšak, A. et al. (2012). Evaluation of metallothioneins in blue mussels (Mytilus galloprovincialis) as a biomarker of mercury and cadmium exposure in the Slovenian waters (Gulf of Trieste): A long-term field study.
Ramšak, A. et al. (2024). The need for innovations to secure the future of artisanal mussel farming in the coastal sea of the Gulf of Trieste (Slovenia).
Storelli, M.M. (2001). Polycyclic aromatic hydrocarbons in mussels (Mytilus galloprovincialis) from the Ionian Sea, Italy.
Woo, S. et al. (2013). Expressions of oxidative stress-related genes and antioxidant enzyme activities in Mytilus galloprovincialis (Bivalvia, Mollusca) exposed to hypoxia.