62 osmošolcev odkrivalo znanost na Kraterju
V sredo, 18. junija 2026, je 62 učenk in učencev 8. razredov Osnovne šole dr. Vita Kraigherja iz Ljubljane preživelo naravoslovni dan na Kraterju, naravnem ekosistemu sredi mesta. Dogodek je bil skupni javni nastop konzorcija štirih nevladnih organizacij, ki v okviru projekta Participativna znanost za mlade že leto in pol razvijajo nove načine, kako mladim približati znanost. Mladi so znanost spoznavali na poučen in obenem zabaven način: z opazovanjem narave, izdelovanjem papirja iz invazivnih rastlin, tehniko cianotipije, vživljanjem v morske organizme in izdelavo časovne kapsule, ki so jo na koncu skupaj zakopali.
Navdušenje in izjemna pripravljenost mladih za sodelovanje sta najbolj oprijemljiv dokaz tega, kar konzorcij zagovarja že od začetka projekta: znanost postane mladim blizu, ko je ne podajamo s katedre, temveč jo doživijo z lastnimi rokami in čutili.
Drugačen odnos do znanosti skozi neformalno izobraževanje
Naravoslovni dan na Kraterju je v celoti gradil na metodologijah neformalnega izobraževanja, ki mladim omogočajo drugačen, bolj oseben odnos do znanosti. Dan se je začel z metodo radikalnega opazovanja narave, ki uri pozornost in razumevanje povezanosti živih bitij. Sledile so štiri delavnice, ki so jih pripravile partnerske organizacije: Društvo Trajna je vodilo ročno izdelovanje papirja iz invazivnih rastlin in spoznavanje urbanih ekosistemov, PiNA je predstavila tehniko cianotipije kot način arhiviranja narave, Zavod YouSea je mlade z igro vlog popeljal pod morsko gladino in doživljanje okolice, kot življenjskega prostora živali, Zavod 404 pa je vodil izdelavo časovnih kapsul iz lesa in drugih materialov nabranih v okolici. Učenci so znanje, ki so ga sproti osvajali, zapisovali in shranili v skupno biorazgradljivo časovno kapsulo — simbol tega, da iz današnjega znanja zraste nekaj novega.
Učenje skozi izkušnjo, igro in ustvarjanje je v ospredju celotnega projekta. Prav povezovanje znanosti, umetnosti in ekologije mladim omogoča, da znanost doživijo kot nekaj, kar jih zadeva, in ne kot oddaljeno učno snov.
Leto in pol dela: od zasnove do izvedbe
Dogodek na Kraterju ni bil osamljen dogodek, temveč vrh leta in pol intenzivnega dela. Od začetka projekta v začetku leta 2025 je konzorcij razvil osem novih delavnic in mikronačrtov, izvedel šest delavnic in usposabljanj ter dve usposabljanji za trenerje, v aktivnosti pa aktivno vključil 459 udeležencev. V mrežo partnerskih organizacij za participativno znanost se je vključilo 20 organizacij, vzpostavljenih je bilo osem novih partnerstev in sedem skupnih projektov med partnerji. Skupni doseg komunikacijskih aktivnosti je presegel 15.000 ljudi, o projektu pa je poročalo več medijev.
Partnerji so znanost odnesli tudi tja, kjer je dostop do nje pogosto težji, med drugim so izvedli prilagojen naravoslovni dan za Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana ter delavnice za ranljive in raznolike skupine mladih. Organizirali so tudi dialog mladih z odločevalci »Morje in mi«, na katerem so sodelovali predstavniki lokalnih skupnosti in vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.
Podpora Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo: štiri nova delovna mesta
Vse to delo je omogočila podpora Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo prek Javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva 2024. Razpis je s sofinanciranjem omogočil štiri nova delovna mesta — po eno pri vsakem od partnerjev. Prav te zaposlene osebe so v zadnjem letu in pol opravile celoto opisanega dela: zasnovale in razvile delavnice, vzpostavljale mrežo partnerjev, usposabljale trenerje in mentorje ter včeraj na Kraterju izvedle razvite vsebine v praksi.
Razpis za profesionalizacijo je s tem pokazal svojo ključno vrednost: nevladnim organizacijam je omogočil, da iz prostovoljnih in projektno razdrobljenih naporov zgradijo stabilne, strokovne in dolgoročno vzdržne kapacitete. Brez stalnih, profesionalno zaposlenih ljudi obsega in kakovosti dela, kakršno se je pokazalo na Kraterju, ne bi bilo mogoče doseči.
Moč povezovanja v nevladnem sektorju
Projekt vodi Kulturno izobraževalno društvo PiNA, v konzorciju pa sodelujejo še Zavod YouSea, Društvo Trajna in Zavod 404. Vsaka organizacija prinaša svoje znanje, od morske biologije in urbane ekologije do biomaterialov in sodobnih prototipnih tehnologij, skupaj pa sestavljajo most med znanostjo in mladimi. Projekt Participativna znanost za mlade je nazoren primer, kako povezovanje v nevladnem sektorju ustvari več, kot bi zmogla katera koli organizacija sama: en sam dan je mladim ponudil pet različnih vstopnih točk v svet znanosti.
Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024.
Foto: Društvo Trajna