Ste opazili velikega leščurja? Vaše opažanje je lahko pomembno
Ko so se v Jadranskem morju začeli množični pogini velikih leščurjev (Pinna nobilis), so strokovnjaki k sodelovanju pozvali tudi javnost. Cilj je bil jasen: najti preživele osebke, jih poskušati zaščititi in spremljati, kaj se z vrsto dogaja v Jadranu.
Foto: veliki leščur; Borut Furlan
Pri tem so postala opažanja potapljačev, ribičev, kopalcev in drugih uporabnikov morja izjemno dragocena. Toda kmalu se je pokazal tudi drug izziv – vsak leščur, ki ga opazimo v morju, ni nujno veliki leščur.
Prazne lupine poginulih velikih leščurjev so namreč na morskem dnu še vedno pogoste, hkrati pa v Jadranu živijo tudi druge podobne vrste školjk. Še posebej lahko pride do zamenjave z bodičastim leščurjem (Pinna rudis) in malim leščurjem (Atrina fragilis).
Veliki leščur, bodičasti leščur ali mali leščur?
Za spremljanje stanja velikega leščurja je pomembno, da vrste med seboj čim bolje razlikujemo.
Primerjalni prikaz različnih vrst leščurjev; Rino Stanić
Veliki leščur (Pinna nobilis)
Veliki leščur (foto: Plemenita periska - 1, 2) je zasidran v mehko sedimentno dno.
Mladi osebki imajo na lupini vzdolžna rebra s številnimi drobnimi bodicami. Med rastjo se te postopoma obrabijo, zato so veliki in starejši osebki praviloma precej bolj gladki. Lupina je najpogosteje rumenkasto rjave barve.
Bodičasti leščur (Pinna rudis)
Bodičasti leščur (foto: Zrakasta periska - 3) običajno naseljuje razpoke v skalah in manjše zaplate sedimenta med kamenjem.
Njegova lupina je rdečkasto rjave barve. Prepoznamo ga po nekaj izrazitih vzdolžnih rebrih, na katerih so večje, cevaste bodice. Te so večje in redkeje razporejene kot bodice pri mladih velikih leščurjih.
Mali leščur (Atrina fragilis)
Mali leščur (foto: Dubinska periska - 4, 5) ima praviloma širšo lupino in je globlje zakopan v mulj. Njegova lupina je zelo krhka ter rumenkaste ali zelenkasto rjave barve.
Pojavlja se v dveh oblikah – ena ima gladko lupino, druga pa izrazitejša vzdolžna rebra in bodice. Prav slednja je lahko na prvi pogled podobna drugim vrstam leščurjev.
Zakaj nas danes še posebej zanimajo mladi veliki leščurji?
Medtem ko je veliki leščur v Jadranu množično izginjal, so se začeli pojavljati tudi novi osebki bodičastega leščurja (Pinna rudis), vrste iz toplejših območij. Prvi znani osebek v hrvaškem delu Jadrana je bil najden leta 2020 pri Cavtatu, pozneje pa so postajale najdbe vse pogostejše.
Zato danes vsaka fotografija »leščurja« še ne pomeni, da smo našli preživelega velikega leščurja.
Za spremljanje njegovega morebitnega vračanja so še posebej dragocene najdbe mladih velikih leščurjev.
In tukaj nam lahko pomagate tudi vi.
Ste opazili velikega leščurja? Zabeležite ga na zamorje.si
Na spletni platformi participativne znanosti zamorje.si zbiramo opažanja iz slovenskega morja in obale. Svoja opažanja lahko prispeva vsak, podatki pa pomagajo strokovnjakom pri boljšem spremljanju dogajanja v našem morju.
Še posebej nas zanimajo:
živi veliki leščurji,
mladi osebki velikega leščurja,
mladi poginuli osebki,
ter primeri, ko ste osebek najprej opazili živega, ob poznejšem obisku iste lokacije pa ugotovili, da je poginil.
Če leščurja opazite, ga fotografirajte in svoje opažanje zabeležite na zamorje.si. Fotografija je zelo pomembna tudi zato, ker strokovnjakom omogoča preverjanje, za katero vrsto leščurja gre.
Natančne lokacije opažanj zaščitenih vrst na javnem zemljevidu niso prikazane.
Od spomina na izginulo vrsto do upanja na njeno vrnitev
Usoda velikega leščurja je tudi zgodba, zaradi katere je nastal naš projekt V spomin velikim.
Ko so veliki leščurji iz našega morja skoraj izginili, smo k sodelovanju povabili umetnike, ki so ustvarili svoje interpretacije te mogočne sredozemske školjke iz okolu prijaznih materialov. Umetniška dela so nastala kot spomin na organizem, ki je nekoč predstavljal značilen del našega podvodnega sveta.
Po razstavi smo umetniške interpretacije leščurjev potopili v morje v Morski oazi, kjer danes njihove površine preraščajo morski organizmi in jim dajejo novo življenje.
Foto: Podvodna galerija umetniških interpretacij velikega leščurja; Borut Furlan
Projekt je nastal kot spomin na to, kar smo izgubili, danes pa si želimo, da bi lahko poleg spominov beležili tudi nekaj drugega – nova opažanja mladih velikih leščurjev in znake, da se ta izjemna vrsta vrača v Jadransko morje.
Prav zato je vsako pravilno dokumentirano opažanje pomemben košček zgodbe.
Opazujte. Fotografirajte. Zabeležite na zamorje.si.
Za strokovno besedilo in informacije, na podlagi katerih je nastala ta objava, se iskreno zahvaljujemo Peru Ugarkoviću.
Za uporabo primerjalnega prikaza različnih vrst leščurjev, objavljenega tudi v knjigi »Biologija, ekologija i raznolikost jadranskih školjkaša«, se zahvaljujemo Rinu Staniću.