
Sciaena umbra (Linnaeus, 1758)
Konj ima močno dvignjeno hrbtno stran telesa, medtem ko je trebušna stran skoraj ravna. Oči so velike. Hrbtna plavut se po prvi tretjini skoraj prekine. Prvi del sestavljajo bodičaste plavutnice, drugi del je mehak. Zadnji rob repne plavuti je malenkostno ukrivljen, predrepna in trebušni plavuti so sorazmerno dolge. Druga plavutnica predrepne plavuti se končuje z bodico. Hrbet je temno rjav, po bokih se zlato svetlika. Trebuh je rumeno bel. Trebuśni in predrepna plavut so na sprednjem robu belo obrobljene, vse plavuti pa imajo rumenkast lesk. Mladi imajo daljše plavuti kot odrasli. Luske trupa so ktenoidne, le na glavi cikloidne.
Posebnosti: Za kavale so značilni zelo veliki otoliti - ravnotežni kamenčki v lobanji.
Vir: Tom Turk, Pod gladino Mediterana

Foto: Borut Furlan, Piran, Jadransko morje, Slovenija
Latinsko ime
Sciaena umbra (Linnaeus, 1758)
Slovensko ime
Konj, kaval
Italijansko ime
Corvina, corvo
Hrvaško ime
Kavala, konj, krap, kavalin, kurben, škrap, kaval, hrb
Nemško ime
Meerrabe
Angleško ime
Brown meagre, corb meager
Zanimivosti
V glavi imajo velika gladka otolita. Otoliti sta kamenčki iz kalcijevega karbonata, ki jih imajo ribe v glavi. Po dva bilateralno bolj ali manj simetrična se nahajata v notranjem ušesu rib kostnic. Z njihovo pomočjo ribe slišijo, čutijo vibracije v vodi, pomembne so za občutek ravnotežja, da lahko bolje krmarijo po svoji okolici.
Konj se ob nevarnosti le počasi umaknejo v luknjo, zato so pogoste žrtve podvodnih lovcev. Zaradi pretiranega podvodnega lova postaja konj precej redka in ogrožena ribja vrsta.

Foto: Borut Furlan, Piran, Jadransko morje, Slovenija
NOVIČNIK