
Holothuria tubulosa (Gmelin, 1791)
Telo navadnega brizgača je valjasto in ne kaže peterosomernosti, ustna odprtina se odpira na koncu telesa. Iz hrbtne strani in ob straneh telesa izraščajo številni trnasti izrastki, stranski izrastki so daljši. Žival je temnorjave do rjavovijolične barve, na trebušni strani je svetlejša.
Območie naselitve: Navadnega bruzgača najdemo med 5 in 40 m, vendar lahko živi tudi precej globlje.
Posebnosti: Med razmnoževanjem se osebki z dvema tretjinama telesa postavijo pokonci.
Viri: Lovrenc Lipej, Martina Orlanda-Bonaca, Valentina Pitacco, Borut Mavrič, Biodiverziteta biogenih formaciji; Tom Turk, Pod gladino Mediterana; Prirodoslovni muzej Slovenije, Imenik slovenskih imen nevretenčarjev; Lovrenc Lipej, Manja Rogelja, Borut Mavrič, Ocean v malem.
Viri: Lovrenc Lipej, Martina Orlanda-Bonaca, Valentina Pitacco, Borut Mavrič, Biodiverziteta biogenih formaciji; Tom Turk, Pod gladino Mediterana; Prirodoslovni muzej Slovenije, Imenik slovenskih imen nevretenčarjev; Lovrenc Lipej, Manja Rogelja, Borut Mavrič, Ocean v malem.

Foto: Borut Furlan, Piran, Jadransko morje, Slovenija
Latinsko ime
Holothuria tubulosa (Gmelin, 1791)
Slovensko ime
navadni brizgač
Italijansko ime
oloturia, cetriolo di mare
Hrvaško ime
obični trp, trubača
Nemško ime
Röhrenseegurke
Angleško ime
cotton-spinner, tubular sea cucumber
Zanimivosti
Navadni brizgač se lahko namerno pretrga na pol (avtotomija) in tako ubeži plenilcem, pred katerimi se brani tudi z izločanjem hemolitičnih saponinov, sicer uporabnih tudi v farmaciji.

Foto: Borut Furlan, Piran, Jadransko morje, Slovenija
NOVIČNIK