
Cladocora caespitosa (Linnaeus, 1767)
Sredozemska kamena korala ima zunanje, apnenčasto ogrodje, ki gradi kopaste ali grmičaste kolonije polkrožne oblike. Posamezni koraliti (polipi) imajo ovalno obliko in so vzporedno razporejeni drug ob drugem. Polipi so zaradi simbiontskih alg pretežno rjave barve.
Posebnosti: Sredozemska kamena korala je edina vrsta kamenih koral v Sredozemskem morju, ki lahko ponekod v plitvem morju ustvarja »koralne grebene«.
Viri: Lovrenc Lipej, Martina Orlanda-Bonaca, Valentina Pitacco, Borut Mavrič, Biodiverziteta biogenih formaciji; Tom Turk, Pod gladino Mediterana; Prirodoslovni muzej Slovenije, Imenik slovenskih imen nevretenčarjev.

Fotografija: Borut Furlan Jadransko morje, Slovenija, Piran
Latinsko ime
Cladocora caespitosa (Linnaeus, 1767)
Slovensko ime
Sredozemska kamena korala, bela korala, bela koralja, jadranska kamena korala, kamena korala, kamena koralja, sredozemska korala
Italijansko ime
Madrepora a cuscino, madrepora pagnotta
Hrvaško ime
Koralj busenasti
Nemško ime
Rasenkoralle
Angleško ime
Pillow Coral
Zanimivosti
Dolgoživost: Cladocora caespitosa je znana po svoji osupljivo dolgi življenjski dobi. Nekatere kolonije te korale naj bi bile stare celo več sto let. To jih uvršča med najdaljše živeče morske organizme.
Toleranca na nizko svetlobo: Za razliko od mnogih drugih koral Cladocora caespitosa uspeva tudi v pogojih z relativno nizko svetlobo. Ta sposobnost je še posebej pomembna v Sredozemskem morju, saj je prodiranje sončne svetlobe v globino v nekaterih območjih precej omejena zaradi visoke motnosti vode.
Skelet iz kalcijevega karbonata: Podobno kot ostale korale tvori tudi Cladocora caespitosa skelet iz kalcijevega karbonata. Z rastjo in kopičenjem teh skeletov odmrlih in živih organizmov skozi čas se tvorijo koralni grebeni. Zapletena struktura skeleta pa nudi tudi zavetje različnim morskim organizmom.
Simbiotsko razmerje: Podobno kot druge korale je tudi Cladocora caespitosa v simbiotskem odnosu s fotosintetizirajočimi algami, imenovanimi zooksantele (lat. zooxanthellae). Te alge živijo v tkivih korale in ji s fotosintezo zagotavljajo bistvene hranilne snovi, medtem ko korala simbiotskemu organizmu nudi zaščito in anorganske snovi.
Filtriranje hrane: Cladocora caespitosa dopolnjuje svojo prehrano s filtriranjem vode, tako da s svojimi lovkami zajema plankton in druge drobne organizme iz vode.
Genetska raznolikost: Nedavne raziskave so pokazale, da Cladocora caespitosa kaže visoko genetsko raznolikost znotraj svojih populacij. Ta genetska raznolikost lahko poveča odpornost vrste na okoljske stresorje in prispeva k njenemu dolgoročnemu preživetju.
Indikator podnebnih sprememb: Cladocora caespitosa znanstveniki proučujejo kot možno indikatorsko vrsto za ugotavljanje vplivov podnebnih sprememb v Sredozemskem morju. Na osnovi sprememb v njeni porazdelitvi in zdravju lahko nudijo vpogled v spreminjajoče se okoljske razmere.
Habitat za morsko življenje: Kolonije Cladocora caespitosa ustvarjajo kompleksne tridimenzionalne habitate, ki nudijo zavetje in hrano različnim morskim organizmom in s tem pomembno vplivajo na morsko biodiverziteto.
Pomembnost njenega ohranjanja: Zaradi počasne rasti in občutljivosti na različne grožnje, kot so razvoj priobalnega pasu, onesnaževanje, transport, turizem, sidranje in podnebne spremembe, velja Cladocora caespitosa za ogroženo vrsto. Zato potekajo številna prizadevanja za zaščito in ohranjanje njenih populacij in s tem povezanih ekosistemov.

Fotografija: Borut Furlan Jadransko morje, Slovenija, Piran
NOVIČNIK