
Pinna nobilis (Linnaeus, 1758)
Leščur je največja jadranska in sredozemska školJka in zraste tudi do 150 cm. Ima obliko gnjati. Lupine so krhke, pokriva jih približno 20 radialnih luskastih lamel, ki so izrazitejše pri mladih školjkah. Bisusne niti so močne in dolge. Lupina je rjavo rdečkaste barve, spodaj je svetlejša. Notranjost lupine je gladka, svetleče rdečkaste barve. Med plaščem in lupino se pogosto naseli stražna rakovica Pinnotheres sp. Zaradi svoje velikosti so starejši primerki močno obrasli z raznimi epibiotičnimi organizmi.
Posebnosti: Je endemit Sredozemskega morja.
Sorodne vrste: Zlasti mladim leščurjem so zelo podobni predstavniki manjšega bodičastega leščurja (Pinna rudis). Ta vrsta leščurjev zraste okrog 30 cm, zgornji rob školjke je precej manj ovalen kot pri velikem leščurju, zlasti pri mladih školikah je skoraj raven ali nekako prisekan. Po površini školjke v ravnih vrstah izraščajo številni trnasti izrastki.
Viri: Tom Turk, Pod gladino Mediterana; Prirodoslovni muzej Slovenije, Imenik slovenskih imen nevretenčarjev; Eko dežela, junij 2022; Lovrenc Lipej, Martina Orlanda-Bonaca, Valentina Pitacco, Borut Mavrič, Biodiverziteta biogenih formaciji.

Foto: Borut Furlan, Fiesa, Jadransko morje, Slovenija
Latinsko ime
Pinna nobilis (Linnaeus, 1758)
Slovensko ime
Veliki leščur, leščur, lustura, morska gnjat, stura
Italijansko ime
Nacchera, pinna comune, cozza penna, stura
Hrvaško ime
Plemenita periska, periska, lostura
Nemško ime
Edle Steckmuschel, Große Steckmuschel
Angleško ime
Fan-mussel, Noble pen shell
Zanimivosti
Hitra rast lupine: Zanj je značilna najhitrejša stopnja rasti lupine. Hitra rast je še posebej opazna v prvem letu življenja, ko lahko školjka zraste 10-15 cm. Pogosto ga lahko opazimo na morskih travnikih pozidonije, do nekje 20 metrov globine, kjer lahko doživijo starost tudi preko 45 let.
Ogroženost: V Slovenskem morju so pred nekaj leti leščurji množično poginuli, analize tkiv so pokazale na prisotnost zajedavcev iz rodu haplosporidium v precej velikih količinah v celicah prebavil. In prav namnožitev omenjenega zajedavca je verjetno vzrok pogina leščurjev. Te zajedavci so specifični zajedavci, saj praviloma napadajo eno samo vrsto, v primeru leščurjev denimo samo velikega leščurja (Pinna nobilis), ne pa tudi sorodnih vrst.

Foto: Borut Furlan, Fiesa, Jadransko morje, Slovenija
NOVIČNIK