Navadna sipa (Sepia officinalis) v slovenskem morju

← Prebivalci tvojega morja

← ← Prebivalci tvojega morja

Navadna sipa

Navadna sipa

Navadna sipa

Sepia officinalis

Sepia officinalis

Foto: Borut Furlan Jadransko morje, Slovenija, Fiesa

Foto: Borut Furlan Jadransko morje, Slovenija, Fiesa

45°29’17.5”N 13°35’01.0”E

45°29’17.5”N 13°35’01.0”E

45°29’17.5”N 13°35’01.0”E

Navadna sipa

Navadna sipa

Navadna sipa

Sepia officinalis (Linnaeus, 1758)

Opis

Opis

Za navadno sipo je značilno široko telo. Plašč je brez žlez, plaščni rob je zadaj nekoliko razcepljen. Barvo in vzorec na koži žival prilagaja okolici z razporejanjem pigmenta, s čimer se najverjetneje sporazumeva z drugimi sipami in skriva pred plenilci. Barve se spreminjajo od skoraj bele do črno rjave z raznimi prehodnimi odtenki in vzorci. Na glavi izrašča osem kratkih in dve dolgi lovki. Priseski so razporejeni v štiri viste. Na daljših lovkah je od pet do šest priseskov, ki so večji od preostalih. Ustna odprtina se začenja s papagajskim hitinskim kljunom. Ima črnilno žlezo, ki izloča posebno barvo ali tinto, s katero sipa zmede morebitnega sovražnika. Sipe jedo majhne mehkužce, rake, kozice, ribe, hobotnice, črve in druge sipe. Njihovi plenilci so ribe, morski psi, morske ptice, delfini, ljudje in druge sipe.

Posebnosti: Sipe imajo notranjo trdno strukturo, ki ji rečemo sipina kost, ki je porozna in izdelana iz aragonita. Pore ​​ji zagotavljajo plovnost, ki jo sipa uravnava s spreminjanjem razmerja med plinom in tekočino v sipini kosti. Sipina kost vsake vrste sip ima drugačno obliko, velikost in vzorec grebenov ali teksturo. Sipina kost je edinstvena za sipe in je ena od značilnosti, ki sipe razlikuje od njihovih sorodnikov lignjev.

Viri: Lovrenc Lipej, Martina Orlanda-Bonaca, Valentina Pitacco, Borut Mavrič, Biodiverziteta biogenih formaciji; Tom Turk, Pod gladino Mediterana; Prirodoslovni muzej Slovenije, Imenik slovenskih imen nevretenčarjev.

Velikost

Velikost

Velikost

Izjemoma zraste do 40 cm, povprečni primerki so veliki okrog 20 cm.

Izjemoma zraste do 40 cm, povprečni primerki so veliki okrog 20 cm.

Izjemoma zraste do 40 cm, povprečni primerki so veliki okrog 20 cm.

Območje naselitve

Območje naselitve

Najraje se zadržuje na peščenem dnu, ki je posejano z večjimi skalami in otočki morske trave. V prvi polovici leta se množično pojavlja zgornjem infralitoralu, v drugi polovici leta pa se preseli v globljo vodo.

Najraje se zadržuje na peščenem dnu, ki je posejano z večjimi skalami in otočki morske trave. V prvi polovici leta se množično pojavlja zgornjem infralitoralu, v drugi polovici leta pa se preseli v globljo vodo.

Najraje se zadržuje na peščenem dnu, ki je posejano z večjimi skalami in otočki morske trave. V prvi polovici leta se množično pojavlja zgornjem infralitoralu, v drugi polovici leta pa se preseli v globljo vodo.

Verižica (Halimeda tuna) – zelena členjena alga.

Foto: Borut Furlan Jadransko morje, Slovenija, Fiesa

Imena

Imena

Imena

Latinsko ime

Sepia officinalis (Linnaeus, 1758)

Slovensko ime

Navadna sipa, sipa

Italijansko ime

Seppia comune, sepa, seccia

Hrvaško ime

Sipa, crnilica, crnokrvka, krakatica

Nemško ime

Gewöhnlicher Tintenfisch

Angleško ime

Common Cuttlefish

Zanimivosti

Kratkoživost: Tipična pričakovana življenjska doba sipe je približno 1–2 leti.

Veliki možgani: Sipe imajo med vsemi nevretenčarji eno največjih razmerij med velikostjo možganov in telesom. So tudi med najbolj inteligentnimi nevretenčarji.

Navadna sipa (Sepia officinalis) v slovenskem morju

Foto: Borut Furlan Jadransko morje, Slovenija, Fiesa

NOVIČNIK

Ostani blizu morja

Ostani blizu morja

Ostani blizu morja

Prijavi se s svojim e-poštnim naslovom in prejmi naše novice ter obvestila.

Prijavi se s svojim e-poštnim naslovom in prejmi naše novice ter obvestila.

Prijavi se s svojim e-poštnim naslovom in prejmi naše novice ter obvestila.