Velika hobotnica (Octopus vulgaris) v slovenskem morju

← ← Prebivalci tvojega morja

← Prebivalci tvojega morja

Velika hobotnica

Velika hobotnica

Velika hobotnica

Octopus vulgaris

Octopus vulgaris

Fotografija: Borut Furlan Jadransko morje, Slovenija, Fiesa

Fotografija: Borut Furlan Jadransko morje, Slovenija, Fiesa

45°29’17.5”N 13°35’01.0”E

45°29’17.5”N 13°35’01.0”E

45°29’17.5”N 13°35’01.0”E

Velika hobotnica

Velika hobotnica

Velika hobotnica

Octopus vulgaris (Cuvier, 1797)

Opis

Opis

Hobotnica ima osem približno enako dolgih lovk, ki jih povezuje kožna opna. Na lovkah so v dveh vrstah cikcakasto razporejeni priseski. Telo je vrečasto s posameznimi bradavičastimi tvorbami, brez robne plavuti in brez notranjega skeleta. Oči so velike in dobro razvite. Osnovna barva je rjava, vendar lahko žival z menjavanjem barvnih in geometrijskih vzorcev prilagaja barvo okolici.

Posebnosti: Ima črnilno žlezo.

Viri: Tom Turk, Pod gladino Mediterana; Prirodoslovni muzej Slovenije, Imenik slovenskih imen nevretenčarjev; Karin Lehnardt, 38 Amazing Octopus Facts.

Velikost

Velikost

Velikost

Zraste do 1 m.

Zraste do 1 m.

Zraste do 1 m.

Območje naselitve

Območje naselitve

Večinoma živi na primarnem trdnem dnu zgornjega infralitorala, pozimi globlje, tudi na peščenem dnu. Podnevi se skriva v skalnih luknjah in razpokah, ponoči gre na lov. Njeno domovanje pogosto izdajajo kupi ostankov lupin drugih mehkužcev, ki so nametani pred luknjo, v kateri se skriva. Hrani se z različnimi pleni, kot so mehkužci, raki in ribe. Je zelo prilagodljiva vrsta, sposobna je prenašati širok razpon temperatur in globin.

Večinoma živi na primarnem trdnem dnu zgornjega infralitorala, pozimi globlje, tudi na peščenem dnu. Podnevi se skriva v skalnih luknjah in razpokah, ponoči gre na lov. Njeno domovanje pogosto izdajajo kupi ostankov lupin drugih mehkužcev, ki so nametani pred luknjo, v kateri se skriva. Hrani se z različnimi pleni, kot so mehkužci, raki in ribe. Je zelo prilagodljiva vrsta, sposobna je prenašati širok razpon temperatur in globin.

Večinoma živi na primarnem trdnem dnu zgornjega infralitorala, pozimi globlje, tudi na peščenem dnu. Podnevi se skriva v skalnih luknjah in razpokah, ponoči gre na lov. Njeno domovanje pogosto izdajajo kupi ostankov lupin drugih mehkužcev, ki so nametani pred luknjo, v kateri se skriva. Hrani se z različnimi pleni, kot so mehkužci, raki in ribe. Je zelo prilagodljiva vrsta, sposobna je prenašati širok razpon temperatur in globin.

Verižica (Halimeda tuna) – zelena členjena alga.

Fotografija: Borut Furlan Jadransko morje, Slovenija, Fiesa

Imena

Imena

Imena

Latinsko ime

Octopus vulgaris (Cuvier, 1797)

Slovensko ime

Velika hobotnica, navadna hobotnica, hobotnica, navadni osmeronog

Italijansko ime

Polpo comune, piovra

Hrvaško ime

Hobotnica, mrkač, botnica, hubotnica, hoba

Nemško ime

Gewöhnlicher Krake

Angleško ime

Common octopus

Zanimivosti

Kamuflaža: Hobotnica se je sposobna preoblikovati in hitro spreminjati teksturo in barvo svoje kože, da se povsem zlije s svojim okoljem. Tako postane skorajda nevidna tako plenilcem kot plenu.

Uporaba orodja: Znano je, da hobotnice porabljajo kokosove lupine in druge predmete kot zavetišča in orožje, kar jih uvršča med redke živali, ki uporabljajo orodja.

Pamet: Hobotnice imajo kompleksen živčni sistem in so sposobne učenja in reševanja problemov, kar jih uvršča med najpametnejše nevretenčarje. Imajo kar devet možgan. Osrednji možgani se nahajajo med očmi in imajo splošen nadzor. V vsaki od osmih rok je osem dodatnih prepletov nevronov, ki jih imenujemo mini možgani. Mini možgani nadzorujejo lovke na pol neodvisno ali pa povsem sinhrono s centralnimi možgani.

Modra kri: Hobotnice imajo tri srca in kri modre barve zaradi pigmenta, ki prenaša kisik, imenovanega hemocianin.

Kratko življenje: Vse vrste hobotnice imajo kratko življenjsko dobo, najdaljša je le tri do pet let. Večina manjših hobotnic živi od 6 mesecev do enega leta. Razmnožujejo se le enkrat v življenju, nato pa umrejo. Samica hobotnica odloži tudi do 500.000 jajčec in nato preneha jesti in navadno umre, še preden se jajčeca izležejo. Samec se običajno pari z več samicami in nato tudi on umre.

Velika hobotnica (Octopus vulgaris) v slovenskem morju

Fotografija: Borut Furlan Jadransko morje, Slovenija, Fiesa

NOVIČNIK

Ostani blizu morja

Ostani blizu morja

Ostani blizu morja

Prijavi se s svojim e-poštnim naslovom in prejmi naše novice ter obvestila.

Prijavi se s svojim e-poštnim naslovom in prejmi naše novice ter obvestila.

Prijavi se s svojim e-poštnim naslovom in prejmi naše novice ter obvestila.