Zaščitimo naše podvodne travnike
Piše: Marina Dermastia; Vsebina je vključena tudi v knjigo: V kraljestvu rastlin
Morske trave – trave, ki to niso
Kot lahko sklepamo iz imena, morske trave živijo v morju. Kljub imenu niso prave trave, so pa tako kot trave enokaličnice. Kot enokaličnice so zelo visoko na razvojnem drevesu rastlin. Imajo korenine, stebla, liste in cvetove in so zelo oddaljene od mnogo preprostejših alg, s katerimi jih nepoznavalci pogosto zamenjujejo. Njihovemu razvoju lahko sledimo od najstarejših rastlin, ki so iz morja osvojile kopno in se pred približno 70 do 100 milijoni let vrnile v morje. Od približno 60 vrst morskih trav, ki uspevajo v svetovnih morjih, le štiri najdemo tudi v slovenskem morju: pravo morsko travo (Zostera marina), malo morsko travo (Zostera noltii), kolenčasto cimodocejo (Cymodocea nodosa) in pozejdonko (Posidonia oceanica). Pri nas so največji podvodni travniki kolenčaste cimodoceje.
Brez morskih trav bi številne živali ostale brez kisika, hrane in varnega zavetja
Živalska pestrost travnikov morskih trav je zelo velika. Morske trave predstavljajo zatočišče in hrano za približno 70 odstotkov kozic in rakov, rib, želv, morskih krav ter celo delfinov. Obsežni podvodni travniki preprečujejo izpiranje obalnih usedlin. So pa tudi izjemno pomembni v boju proti podnebnim spremembam, saj med fotosintezo sprejemajo izjemne količine ogljikovega dioksida. Kar neverjetno, sprejmejo do 35-krat več ogljikovega dioksida kot tropski deževni gozdovi. Vsak kvadratni meter podmorskega travnika pozejdonke na dan proizvede do 20 litrov kisika. V resnici več kot polovico kisika, ki ga dihamo prihaja od morskih rastlin in pozejdonka ima pri tem izjemno pomembno vlogo.
Naraščajoča grožnja podvodnim travnikom
Kljub izjemnemu pomenu podvodnih travnikov za morske ekosisteme in posredno tudi za nas ljudi, ti izginjajo z alarmantno hitrostjo. Znanstveniki ocenjujejo, da je vsaj 34 % podvodnih travnikov pozejdonke v Sredozemskem morju že izginilo. Ker pozejdonka raste izjemno počasi, le šest centimetrov na leto, se njen uničen travnik lahko obnovi šele v 100 letih, seveda če zanemarimo nezmožnost obnove zaradi podnebnih sprememb.
Kaj pa podvodne travnike uničuje? Predvsem nenadzorovano sidranje turističnih plovil, ki izkoreninjajo morske trave. Uničujejo pa jih tudi kočarjenje, nenadzorovana akvakultura, obalni turizem in z njim povezano onesnaženje voda ter seveda podnebne spremembe z dvigom temperature morske vode in njenim zakisanjem.
PonovnA zasaditev podvodnih travnikov
Uničenje podvodnih travnikov ni le okoljevarstveno vprašanje, je tudi sociološko in ekonomsko, saj so milijoni prebivalcev Sredozemlja odvisni od zdravega morja v smislu hrane, dohodkov in načina življenja. Z našim znanjem in orodji lahko uničenje podvodnih travnikov zaustavimo, a nujno je da proces uničevanja morskih travnikov zaustavimo takoj.
Foto: Borut Furlan
Morske krave se najraje »pasejo« na podvodnih travnikih morskih trav. V milijone let dolgem sosedskem življenju je prišlo do medsebojne prilagoditve. Tako danes travniki morskih trav morskim kravam predstavljajo najljubšo hrano, semena morskih trav pa so po izhodu iz prebavil morskih krav veliko bolj zdrava in bolje kalijo.
ZANIMIVOST: Morske krave so potujoči sterilizacijski stroji semen morskih trav
Morske krave v našem širšem Sredozemskem morju ne živijo, a so pomembne prebivalke podvodnih travnikov v Ameriki in Avstraliji. Na podvodnih travnikih se pasejo in so tudi izjemno pomembne prenašalke semen morskih trav. Ta potujejo nepoškodovana skozi prebavni sistem morskih krav in se z iztrebki lahko odložijo tudi več kot 600 kilometrov stran. Tam, daleč od svojih staršev, lahko morske trave začno novo življenje. Znanstveniki pa so ugotovili še nekaj zanimivega. Veliko semen morskih trav, ki pade neposredno na morsko dno, slabo kali, ker so okužena z bakterijami in virusi. Po drugi strani semena, ki so prepotovala prebavni trakt morskih krav, kalijo bolje, saj se je v prebavilu okuženost semen zelo zmanjšala. Kot da bi prebavila morskih krav sterilizirala semena.